Kung Fu forme.

Osnovni stavi, udarci in brce so začetek vsakega treninga borilnih veščin. Ko obvladamo osnove, nadaljujemo z osnovnimi sestavljenimi gibi, ki jim rečemo forme. V karateju kate, kje drugje pa kako drugače. Vse te forme izboljšujejo in povezujejo koordinacijo gibov. So pa zamišljene kot aplikacije na borbo. Vse forme imajo nasproti vadečemu nekoga, ki izvaja navidezne gibe in so kot igra v paru. Sicer se tradicionalne forme kar precej razlikujejo od borbenih aplikacij, vendar če jih podrobno pogledamo, vidimo da imajo korenine tam. Osnovna forma v kung fuju se imenuje Wu Bu Quan. Sestavljena je iz petih elementov in v njej imamo vse osnovne stave, pet  udarcev, brco, blokade. Gibanje je dinamično in prehaja iz visokega v pol visokega ter nizkega in spet v  visokega. Pomembna je natančnost gibov, moč in hitrost, ter seveda usklajenost. Če želimo lepo izvesti nizke elemente potrebujemo še veliko gibljivost, elastičnost ter eksplozivnost. Na začetku ko opazuješ vse zgleda enostavno, vendar že en gib Wu Lu panda, terja veliko koncentracije. In sam sem rabil 2 meseca da sem ga osvojil.
Ko vadimo forme, delajo vse mišice v povezavi ena z drugo ter nismo omejeni kot pri delu v fitnesu, kjer določene mišice izoliramo in delamo po sklopih. Tukaj šele drugi dam čutimo katere mišice smo bremenili, ponavadi tiste, za katere sploh nismo vedeli, da jih imamo. :)  Eno od pravil je da je potrebno izvesti en določen gib 10 000 krat da ga res znamo. In vsakič z koncentracijo in osredotočenostjo na to kar delamo. Torej mojster postanemo z ponavljanjem, vendar ne avtomatskim temveč z zavedanjem kaj počnemo in kako ter se sproti ponavljamo vsakič osredotočeni na nekaj drugega. Enkrat položaj pesti in palca, drugič kako so sklepi iztegnjeni, spet tretjič na dihanje in tako naprej. Ogromno je podrobnosti, ki se jih najlažje naučiš na treningu in težko preko video vsebin, ker tam vsega ne povedo. Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo.
Amituofo