nedelja, 3. avgust 2014

Ko padeš se poberi in nadaljuj

V življenju si postavljamo različne cilje. Še preden si postavimo cilj, pa imamo želje. Pojavijo se kar od nekje. 10 let nazaj smo imeli čisto drugačne želje, kot jih imamo danes. Kdo ve kaj vse si bomo želeli čez naslednjih 20 let. Sama želja je kot nekak impulz. Potem pa pride na vrsto uresničevanje teh želja. Gotovo, da najprej moram verjeti da lahko nekaj uresničim, preden to uresničim. Nato vztrajam in delujem.
V prejšnjem blogu sem si postavil notranje in zunanje cilje. Moram priznati, da večji del nisem uspel uresničiti. Najlažji del so še bili treningi. Le te sem še se najbolj držal. Prehrana, pa je šla veliko težje. Govorjenje resnice je bilo tudi težje kot sem si mislil. Biti odkrit do sebe, pa gre lažje. Veliko sem se naučil o sebi. O tem kako sem trden v neki odločitvi. Prav zato sem dal ta mesec naslov" Ko padeš se poberi in nadaljuj" Mislim da je to ključna zadeva. Tudi ko sem se učil hoditi, nisem odnehal po prvem padcu. Ali ko sem se učil voziti avto in sem se prvič zaletel, nisem nehal voziti avta. Ne postal sem pozornejši in se iz napak nekaj naučil. Potrebno je vstati in nadaljevati.
Torej v tem mesecu nadaljujem svoj izziv. Tako kot sem se za tek motiviral in se pridružil adidasovi šoli teka, tako sem se tudi tukaj motiviral tako, da sem se pridružil pred 3 dnevi veganskemu izzivu. Opazil sem, da s pomočjo mentorjev, resnično veliko lažje napredujemo vsi. Gotovo tudi sam lahko, vendar si vsak pomaga s knjigami, pregleduje video vsebine na izbrano temo, se pogovarja z ljudmi, ki so to že dosegli. Vse to je neko mentorstvo. Res je da so knjige enostranska komunikacija in zato težje. Vendar vsekakor veliko pomagajo. Največ se pa naučimo iz lastne prakse. Saj določene stvari veljajo samo zame. No mogoče še za koga, vsekakor pa ne za vse. Zato je tako pomembno, da vsak prisluhne sebi in reagira v skladu s tem, kaj sam misli.

Pisanje dnevnika je fenomenalno delo. Saj tja notri vpišem čisto vse, kar sem naredil, pojedel, zapravil, razmišljal. Je kot ogledalo, v katerega se pogledam in na koncu dneva vidim ali sem to kar mislim da sem, ali v dnevniku kako drugače piše. Če ste odkriti do sebe, boste videli, da se te stvari med sabo razlikujejo.
Zato pa naredimo vsak mesec analizo in lahko popravimo smer naši ladji.
To gledam nekako tako, kot če se peljem z jadrnico in nastavim cilj kam želim priti. Po enem tednu vožnje, preverim kje se nahajam in ali bom prišel na cilj in spoznam da ne. Saj je bilo cel teden neurje, močni morski tokovi, nisem bil natančen pri določanju položaja. Vse to vpliva na to, da moram nujno spremeniti smer če želim priti na točno določen cilj.

Tako je tudi v življenju. Pridejo razni orkani, in drugi zunanji dejavniki, ki nas oddaljujejo od naših ciljev. Na nas pa je da vztrajamo in popravljamo smer.
Shaolinski kung fu, skušam čim bolj praktično prikazati in kako ga uporabiti v vsakdanjem življenju. Suočanje z vsakdanjimi izzivi in vsebinami, ki jih moramo opraviti, je pravo delo na sebi. Gre za to, kako se spoprimemo z nalogami, kako reagiramo. Prav zato je obvladovanje sebe tako pomembno. Da sem jaz tisti, ki se odloča kako bom delal, kaj bom delal, kako bom reagiral, kako bom razmišljal. Meni osebno zelo pomaga da vse kar pride, vzamem za dobro. Vendar dobro v smislu, da je to potrebno da zrasem. Dobro v tem, da postnem boljši človek.

Nadaljujte svojo pot. Odkrijte svojo pot, potem pa samo vztrajajte in vztrajajte.

Amituofo

učitelj Maj

1 komentar:

  1. Besedilo motivira. Daje spodbudo.
    Ja, govoriti resnico - še posebej sebi - in biti tukaj in zdaj, je pa izziv.
    Hvala za napisano besedilo.
    Sem si že postavila dva cilja - notranjega in zunanjega. :)

    OdgovoriIzbriši