Danes bom pisal o ciljih, ki si jih postavljamo. Seveda pa najprej moramo vedeti kje smo in kam želimo priti. V Mariboru na Shaolin kung-fu ju sem letos razdelil trening na 3 dele. Prve 4 mesece smo delali na povečanju gibljivosti, druge 4 mesece na povečanje vzdržljivosti in zadnje 4 mesece na piljenju tehnike. Velikokrat imamo tudi napačno predstavo o tem, kje smo. Še bolj pa o tem kaki smo. Saj sami sebe vidimo drugače, kot nas vidijo drugi, in smo drugačni kot smo v resnici. Za to je zelo pomembno samoopazovanje v smislu lastnih misli, čustev in opazovanje vsakodnevnega razmišljanja. Tako bom tale blog razdelil na postavljanje dveh vrst ciljev.
Prvi je fizične narave, kjer si lahko določimo število ponovitev, izboljšan čas, pretečena razdalja, ...
Drugi je notranje narave, kjer se odločam da bom delal na prijaznosti, notranji umirjenosti, odpuščanju sebi in drugim, govorjenju resnice, ...
Vsi naši cilji se rodijo iz želje. Želje so pa tiste v nas, ki nas ženejo naprej. Zato je super, če se zavedamo kaj si želimo. Če ne veste kaj si želite, pa gotovo veste, kaj si ne želite. Potem pa samo poiščete nasprotje tistega. Pri uresničevanju želja, pa je fajn, da si ne postavimo preveč stvari naenkrat, saj potem vse stvari ostajajo nekako v zraku in imamo občutek, da se zelo trudimo in ogromno delamo vendar se nikamor ne premaknemo. To se zgodi predvsem, če delamo preveč stvari hkrati.
Preden nadaljujem, želim najprej pohvaliti vse, ki ste prebrali prvi blog, prav tako sem vesel vaših komentarjev in svojih izkušenj v zvezi z vsebino napisanega. Prav tako pohvale Mariborski kung-fu skupini, ki lepo napreduje. Prav pri vsakem, ki redno hodi se poznajo spremembe, pa tudi vsak jih zaznava pri sebi. Vsakemu se je tudi na nek način spremenilo življenje, saj je le to vedno povezano z našim doživljanjem in odzivanjem na zunanje okoliščine.
Prvi merljiv fizičen cilj, ki sem si ga postavil je preteči maraton 42 km oktobra 2014 na Ljubljanskem maratonu. Ker nisem čisti začetnik, začnem to soboto 17. 5. 2014 na Radenskem maratonu na 21 km. Seveda je ta pot sestavljena iz manjših ciljev. Eden od teh je vsako drugo soboto odteči za 2 km daljši tek od prejšnjič. Torej v 10 tednih pridem do svojega cilja. V pomoč mi je gotovo Mariborska Adidasova tekaška ekipa, s katero skupaj treniramo in en drugega spodbujamo.
Drugi notranji cilj je cel čas govoriti resnico. To vključuje tudi vse samogovore, s katerimi sami sebe prepričujemo ali se hočemo kdaj izmakniti ali olepšati resnico. Recimo koliko treninga sem naredil ta teden. Lahko povem točno ali pa skoraj, povem številko, ki je za ena ali 2 večja od resnice. S tem lažem samo samemu sebi. Velikokrat želimo na koga narediti vtis in potem napihnemo rezultat oziroma karkoli o čem govorimo. Včasih je resnica težka za nas, potem odgovorimo v mislih, drugim pa rajši povemo, da o tem ne želimo govoriti. Lahko se zgodi, da nas marsikaj še boli. To so notranje čustvene rane, za katere je dobro da se jih zavedamo, jih ne potlačimo in odpustimo bolečino. Ključna zadeva je sprejemanje vsega takega kot je. To pomeni, da sprejmemo bolečino, sprejmemo razočaranja, sram, skrb, vse kar je v nas. Samo zavedajmo se, da je to v nas in sprejmimo. Lahko se tudi pogovorimo sami s sabo s temi občutki, kaj nam sporočajo. Kake prednosti imamo od njih. Če igram žrtev in sem nebogljen, imam lahko od tega korist. Vendar pozor pri pomaganju drugemu. Če mu pomagam, mu s tem jemljem lastno moč in ga delam odvisnega od mene. V začetku mi lahko to godi, vendar s časoma nas omejuje in veže.
Torej ta notranji cilj bom pozorno spremljal najmanj 1 mesec, ko mu bom dodal drug cilj. Pri tem bom pozorno spremljal vse svoje misli, še bolj pa vse, kar bom povedal.
Spodbujam vas, da si vsak izbere svoja dva cilja. Zunanjega in notranjega. Da bomo lažje povezani, pa na vas apeliram, da vsi delamo na govorjenju resnice. Napišite svoj komentar kako vam gre ali mi pišite na email. spoznaj_se.si@hotmail.com
učitelj Maj
